fbpx

Hipnoza in možgani

Ljudje, ki imajo kapaciteto za doživljanje hipnoze oziroma so hipnotizabilni, kot tej kapaciteti bolj strokovno rečemo, se v hipnozi običajno počutijo drugače, kot v običajni, budni zavesti. Nekateri občutijo to stanje kot globoko sproščenost, drugi kot bolj »prazno glavo«, spet drugi na čisto svoj način. Večina pa lahko loči, kdaj je v stanju hipnoze in kdaj v stanju običajne budne zavesti. En od izzivov raziskovalcev hipnoze je ugotoviti, do kakšnih sprememb možganskih aktivnosti pride po hipnotični indukciji, kot imenujemo proces vzpostavljanja hipnotičnega stanja.

Je hipnoza le sproščenost?

Tudi ko smo povsem mirni in se ne ukvarjamo z namenskimi miselnimi aktivnostmi, so naši možgani vseeno aktivni. V tem budnem, mirnem stanju, je v naših možganih aktivirana specifična nevronska mreža – bazična aktivacija (angleško »default mode). Ta mreža je aktivna, ko pustimo, da nam misli svobodno tavajo oziroma, ko dnevno sanjarimo (Mason idr., 2007; Raichle idr., 2001). V raziskavi (McGeown, Mazzoni, Venneri in Kirsch, 2009) ugotovijo, da se pri visoko hipnotizabilnih posameznikih možganska aktivnost v stanju hipnoze razlikuje od omenjene bazične možganske aktivacije. Zmanjšana nevronska aktivnost v sprednjih delih bazične možganske aktivacije kaže na to, da hipnoza ni le sproščeno stanje, temveč da posamezniki, ki so za hipnozo dovzetni, lahko začasno utišajo spontano, za situacijo nepomembno miselno aktivnost, zaradi česar se lažje osredotočajo na sugestije, ki bi bile lahko podane.

Območja zmanjšane aktivacije v stanju mirovanja, kot posledice hipnotične indukcije pri visoko (modro) ter nizko hipnotizabilnih posameznikih (rdeče). Razlike med skupinama so označene rumeno (McGeown idr., 2009).

Spremembe zaznave v hipnozi  

Že dolgo je znano, da visoko hipnotizabilni posamezniki lahko v hipnozi spreminjajo svojo zaznavo (na primer vidijo barve tam kjer jih ni), manj pa je jasno, kakšno je možgansko delovanje v ozadju tako fascinantnih pojavov. McGeown idr., (2012) ugotovijo, da se pri visoko hipnotizabilnih posameznikih pri haluciniranju barv v hipnozi aktivirajo možganska področja povezana z zaznavo barv. Bolj enostavno povedano, kljub temu, da osebe opazujejo brezbarvno sliko, se ob sugestiji naj vidijo barve, možgani aktivirajo, kot da bi barva v resnici obstajala.  Močneje kot posamezniki »barvo« zaznavajo, močnejša je aktivacija možganskih področij povezanih z zaznavo barve. Ugotovijo še, da se manjša aktivnost prej omenjene bazične nevronske mreže med hipnozo povezuje z večjo uspešnostjo odzivanja na sugestije ( bolj aktivna so bila področja za percepcijo barv med nalogo haluciniranja barve z in brez hipnoze).

Spremembe zaznave brez hipnoze

Omenili smo, da osebe, ki so visoko dovzetne za hipnozo, lahko v tem stanju spreminjajo svoje zaznave, na primer halucinirajo barve, medtem ko osebe, za hipnozo niso dovzetne, tovrstnih sprememb zaznave v hipnozi niso sposobne doživljati. Logično se zdi, da nehipnotizabilne osebe sprememb prav tako niso sposobne doživljati, ko niso v hipnozi. Kaj pa visoko hipnotizabilne osebe? McGeown idr. (2012) ugotovijo, da za hipnozo visoko dovzetne osebe lahko halucinirajo barve tudi brez hipnoze. Ugotovijo pa, da hipnotična indukcija oziroma vzpostavitev stanja hipnoze tovrstno doživljanje okrepi in prav tako poveča aktivacijo možganskih področij povezanih z zaznavo barv.

 Sedaj razumemo

Sodobne raziskave hipnoze kažejo, da je za stanje hipnoze značilna specifična pozornost, zaradi katere lažje izkoriščamo svoje notranje predstave in sledimo sugestijam. Medicinska hipnoza učinkovita metoda za odpravljanje vrste različnih psiholoških in fizičnih težav ter orodje za razvoj človekovih potencialov.

Shopping Cart
error: Content is protected !!